Medmeti smeha

HA

Smeh v današnjih časih še posebej radi zapišemo. Na primer na Facebooku.

Medmetov, s katerimi zapišemo pri smehu tvorjene glasove, je kar nekaj, npr.: ha, he, hi, ho.
H + samoglasniki a, e, i , o. Manjka samo samoglasnik u.
Z medmetom hu raje izrazimo neodobravanje, presenečenje v smislu presežka …

Medmet v besedilu od ostale povedi obvezno ločimo z vejico.
Ha, res je bilo smešno.

Na splošno za zapisovanje medmetov pravilo ni prestrogo, bolj ali manj je prepuščeno zapisovalcu, ali bo medmete predvsem naštel ali še posebej poudaril stavčno melodijo, ki jo ustvarjajo medmeti.
Ko ko ko, je kokodakala kokoš.
Ko, ko, ko, je kokodakala.

Pri oponašanju živalskih glasov ali medmetov, ki se ponavljajo, naj bi bila vejica odveč (hov hov, čiv čiv, mu mu, kikiriki kikiriki …). In vendar pravopis dopušča oba zapisa, še posebej, kadar zapišemo večkratno ponavljanje (Petelin se je oglasil trikrat, kikiriki, kikiriki, kikiriki. Pes je zalajal dvakrat, hov hov, hov hov.).

Zapisovanje z vejico naj bi poudarjalo melodičnost, zato medmete smeha praviloma zapisujemo z vejico (ha, ha, ha …).
Poznamo tudi zapis z vezaji, ha-ha-ha.