Primernost

Danes so v oddaji Dobro jutro poleg naglaševanja omenili primernost oz. neprimernost uporabljenih izrazov.

Povabljena strokovnjakinja je mnenja, da ni nobene potrebe, da bi starim pripisali lastnosti mladih in obratno v primerih, kjer to lahko izpade smešno. Verjetno misli, kjer si kdo lahko kar koli razlaga tudi tako.

Odsvetuje, da bi pisali ali govorili zavihtela se je na položaj/delovno mesto, ker izraz sporoča, da je oseba  za svoje napredovanje uporabila odriv. Prav tako meni, da uporabljena besedna zveza ni primerna za starejše. V primeru … sosedov fant se je zavihtel čez ograjo … pa ne vidi razloga, da izraza ne bi uporabljali, saj gre za mlado osebo, ki je svoje dejanje tudi v resnici izvedla z odrivom.

Gospa ima prav. Marsikdo jezik uporablja, da se posmehne. Toda v tem primeru gre lahko za  več stvari, hkrati ali ne, in sicer najmanj za:

  1. zaznamovano ali nezaznamovano rabo iste besedne zveze
  2. stalno ali nestalno besedno zvezo

Če besedno zvezo uporabimo kot stalno besedno zvezo (SBZ), le-ta v tem primeru pomeni uspeti na hitro.  Samo s posmehom se lahko spremeni tudi v zaznamovano.

Moj primer:

                     Gospa Bratuškova se je zavihtela na premierski stolček. (Primerno.) Izraz označi hitrost. Nenadoma smo izvedeli, da bo oseba, ki je razpolagala z več imeni za zasedbo tega položaja, sama postala prva gospa v državi.

                      Danes se je premierka zavihtela v Bruselj. (Manj primerno ali neprimerno.) Izraz sicer lahko razumemo kot polet z letalom, vendar ni v rabi v taki zvezi. Raba po naših ustaljenih jezikovnih vzorcih ni niti ustrezna niti primerna. O kakršni koli zaznamovanosti ni potrebno razglabljati.  Seveda pa je mogoče, da je kdo izraz uporabil inovativno, ustvaril svojo prispodobo. Tako kot g. Vogrin v svoji knjigi vpelje izraz previrant, ki ga je v knjigi tudi razložil.