Eno ali več ločil

Glede na položaj v povedi ločimo:

  1. končna ločila (pika, vprašaj, klicaj, tri pike …)
  2. nekončna ločila (vejica, pomišljaj, dvopičje, podpičje …)

Nekatera izmed njih lahko uporabimo kot končno ali kot nekončno ločilo, npr. tri pike.

Redko na enem mestu postavimo dvoje ali več ločil, npr: !?, ?!  Za tako postavitev ločil ni nobenih določenih pravil, razen glede stičnosti, npr.: …  (zvok, slika …).

Zaporedje ali dvoje ločil je obvezno pri zapisu premega govora.

Primer: Vprašala je: “Kdaj si se zbudil?”

                                  “Ob petih,” je odgovoril.

Pogosto zapišemo  ločilo tudi za tremi pikami, če je ločilo končno ali nekončno, kar je napačno. Nobenega razloga ni, da bi iz treh pik nastale štiri ali da bi za njimi postavili vejico.

Primer: V šoli smo brali, poslušali … klepetali, se prerekali …